CC BY
9_izvirni znanstveni clanek
UDC: 821.163.3.03-342:398=163.6
801.73
ZBIRKA MAKEDONSKIH LJUDSKIH PRAVLJIC SONCEVA SESTRA V MEDKULTURNEM KONTEKSTU
Milena Mileva Blazic
Pedagoska fakulteta Univerze v Ljubljani, Slovenija
Keywords: Sun's sister, ATU 311, Hans Jorg er, Max Luthi, Jack Zipes, intercultural
Summary: The collection of twenty-two Macedonian folktales translated into Slovenian was student project in 2006 with profound title Sun s sister. The collection includes the following tales (in alphabetical order) About sons and money, Good for good, Loggers who knows the language of animals, Mara the Cinderella, Shepherd and three fairies, Sun's sister, The Apple and two wife, The lost tsarina, The mole is priest's son, Three father commandments to son and Wolf, Three sisters, Three weavers, Tower of human heads, Tri fairies and child, Tsar and three sons, Tsar with three sons and three apples, Tsars daughter and drum, Tsars daughter that would not like to marriage, Ungrateful Snake to shepherd and ungrateful shepherd to fox, Wisdom and happiness, Young man who wanted to learn woman cunning,
Kljucne besede: Sonceva sestra, ATU 311, Hans Jorg Uther, Max Luthi, Jack Zipes, medkulturnost
Povzetek: Zbirka dvaindvajsetih makedonskih ljudskih pravljic, prevedenih v slo-venscino, je del studentskega projekta iz leta 2006 s pomenljivim naslovom Sonceva sestra. V zbirko so vkljucene naslednje pravljice (po abecednem redu): Cesar in trije sinovi, Cesar s tremi sinovi in tremi jablanami cesarjeva hci, ki se ni hotela porociti, Cesarjeva hci in boben, Dobrota za dobroto, Drvar, ki je razumel jezik zivali, Izgubl-jena cesarica, Jabolko in dve zeni, Kaca, ki ni bila hvalezna ovcarju, in ovcar, ki ni bil hvalezen lisici, Krt je popovski sin, Mladenic, ki se je hotel priuciti zenske zvijac-nosti, O sinovih in denarju, Ovcar in tri vile, Pamet in sreca, Pepelka Mara, Sonceva sestra, Stolp iz cloveskih glav, Tri sestre, Tri sestre predice, Tri sojenice in otrok, Tri zapovedi, ki jih je oce zapustil sinu in Volk. Zbirka predstavlja pomemben prispevek k recepciji makedonske knjizevnosti v Sloveniji.
Uvod
Zbirke makedonskega ljudskega slovstva so, navkljub pricakovanju, malostevilne v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ena izmed prvih zbirk je prevod Makedonske pripovedke (1953, prevod Maks Robic, ki je napi-
sal kratko spremno besedo, oblikovanje Joze Ciuha (inicialke in vinjete), 75 pravljic). Ponatis ima naslov Makedonske narodne pripovedke, opremljen je z ilustracijami Irene Majcen v Zbirki pravljic Zlata ptica, izsel pa je leta 1981 z visoko naklado 12.000 izvodov (75 pravljic). Spremno besedo je napisal Dragi Stefanija, prevod je iz leta 1953 (Maks Robic). Leta 1981 je v zbirki Knjiznica Cebelica izsla posamezna pravljica Duska Naneskega z naslovom Kokoska in dvanajst piscancev v prevodu Ivana Minattija in z ilustracijami Dunje Furlani. V Knjiznici Kondor je 1982 izsla zbirka za odrasle z naslovom Osla jahas, osla isces: makedonske ljudske pripovedke. Izbor in spremno be-sedo je napisal Dragi Stefanija, besedila pa je prevedla Nada Carevska (86 pravljic). Prvi slovenski prevod je nastal na osnovi izvirne zbirke Makedonski narodni prikazni, Skopje, 1946 oziroma 1951, Kruma Toseva in Vasila Iljoskega, ki so vecinoma bile ze objavljene v razlicnih zbornikih v 19. st., ki je v resnici bilo stoletje zbiranja (nacionalnih) pravljic in pripovedk.
Prvi dve zbirki imata razdeljena poglavja na pripovedke, basni in saljive (pripovedke). Delitev na poglavja v zbirki Osla jahas, osla isces je novejsega izvora in temelji na Antti Aarne (1910) in Thompsonovi (1928, 1961) med-narodni klasifikaciji pravljic (zivalske, fantasticne, realisticne, saljive, ukane, legende in izrocila). Leta 2004 je Hans Jorg Uther nadgradil klasifikacijo, ki se je prej imenovala AT in se po njegovi posodobitvi Aarnejeve in Thom-psonove klasifikacije imenuje ATU, po zacetnicah priimkov vseh treh razis-kovalcev. O makedonski folklorni pripovedi v slovenscini je pisala Marija Stanonik (Stanonik 1984: 179)1. Avtorica primerjalno analizira makedonske in slovenske ljudske pravljice in najde podobnosti med Pavliho in Zvitim Petrom oz. Nasredinom Hodzo.
Na osnovi dosegljivih virov informacij so to skoraj vse izdaje v sloven-scini, do leta 2006, ko se je univerzitetna predavateljica, Namita Subiotto od-locila za studentski projekt z naslovom Sonceva sestra: makedonske ljudske pravljice in prevod 22-tih makedonskih pravljic. Napisala je tudi spremno besedo z naslovom Makedonske ljudske pravljicne poslastice.
ATU 1191 -- Motiv vzidanih zensk
Manj znano dejstvo je, da je eden izmed najbolj zanimivih ljudskih in/ ali pravljicnih motivov (motiv vzidanih zensk), ki je povezan tudi z make-donsko kulturo, predmet znanstvenih razprav. Alan Dundes v The Walled-up wife: A Casebook, 1996, celotno monografijo posveti analizi tega motiva. Pri tem omenja makedonske vire in "mojstra Manola", baladne variante, kjer kot
1 Stanonik, Marija (1984). Makedonske folklorne pripovedi v slovenscini. Jezik in slovstvo, letnik 29, stevilka 5, str. 178-180. URN:NBN:SI:DOC-3HY6XYFI from http://www.dlib.si
izhodiscno besedilo navaja V. S. Karadzica iz 1815. Motiv je izjemno zani-miv, ker ga najdemo tudi v kratki sodobni pravljici Jamesa Joyca The Cat and the Devil, ki jo je rokopisno posvetil svojemu vnuku Stephenu (1936)2. Joy-ceova pravljica je v slovenscino prevedla Anja Stefan (Macek in vrag, 2007), ilustriral Tomislav Torjanec. O motivu zazidanih nevest je pisal tudi Marko Kitevski (Motiv zazidanih nevest v makedonskem ljudskem slovstvu, 19893), v obliki balade so ga evidentirali Arhaidov, Cepenkov, Jastrebov, Miladinova, Sapkarev, Tahov idr. Motiv svetovnih razseznosti so raziskovali na Institutu za folkloro Marko Cepenkov v Skopju. Indoevropski motiv (Alan Dundes) bi zasluzil poseben clanek, celo monografijo, ker ima svetovne razseznosti, je multikulturen, makedoniziran, sloveniziran (Hudicev most), napisan za otro-ke (J. Joyce, Macek in vrag, 1936) idr. V Sloveniji je Monika Kropej napisala studijo motiva v clanku Folk Storytelling between Fiction and Tradition: The "Walled-UP Wife" and Other Construction Legends, 2010.4 Tudi s specificno makedonsko varianto so se ukvaijali domala vsi svetovni znanstveniki (Alan Dundes, Mircea Eliade, Jacob Grimm (Teutonic Mythology, III, 1785-1883).5
Poligenetske ali medkulturne teorije pravljic
Hans Jorg Uther
Med poligenetske teorije lahko uvrstimo folkloristicno teorijo Hans Jorg Utherja in mednarodni tipni indeks pravljic, ki sicer temelji na teoriji finske-ga znanstvenika Antti Aarneja (1910) in Stith Thomspona (1928, 1961), ki ga aplicira tudi Dragi Stefanija v omenjeni zbirki. Izsel je leta 2004 in 2011. Uther ze v uvodu pojasni, da je klasifikacija pravljicnih tipov fleksibilna in da ne smemo iskati vseh elementov v vseh tipih pravljic, ampak da gre za pre-vladujoce znacilnosti (dogodke). V uvodu tudi pojasni, da se tudi posamezne epizode v istem ATU (A(arne), T(hompson), U(ther)) tipu lahko tudi razliku-jejo in da so mozne kombinacije razlicnih tipov in/ali epizod. Mednarodni indeks pravljic je ze po naravi predmet preucevanja, nikoli dokoncano delo, ker je vedno mozno najti nove epizode, nove kombinacije in nove variante. Kljub temu pa je izjemno uporaben znanstveni vir. Vsaka enota poleg ATU stevilke vsebuje kratko deskripcijo pravljicnega tipa. Potem sledi kratek seznam virov
2 http://jamesjoyce.ie/tag/the-cat-and-the-devil/
3 http://www.scribd.com/doc/235804323/%D0%9C%D0%BE%D1%82%D0%B8%D0 %B2%D0%BE%D1%82-%D0%9D%D0%B0-%D0%92%D1%95%D0%B8%D0%B4 %D0%B0%D0%BD%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%9D%D0%B5%D0%B2%D-0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0-Marko-Kitevski#scribd
4 https://www.academia.edu/7086249/The_Walled-Up_Wife_sms-14-05
5 http://www.gutenberg.org/files/37876/37876-h/37876-h.htm
in literature, ki so bili dosegljivi Utherju. Na koncu vsake enote je seznam variant oz. seznam kultur, v katerem se konkretni pravljicni tip pojavlja. Ne glede na dejstvo, da gre za nikoli dokoncano delo, je seznam kultur, v katerih se doloceni tip pojavlja, poligenetski oziroma medkulturen.
ATU 311 -- Sonceva sestra
Zbiranje (nacionalnega) ljudskega izrocila se je zacelo v 19. st., najbolj znana je zbirka pravljic J. in W. Grimma: Otroske in hisne pravljice, 1812/15. Trend se je nadaljeval v 19. in tudi v 20. st., z motivom iskanja tipicnih nacio-nalnih pravljic. Izkazalo se je obratno, vse pravljice, cetudi nosijo podnaslov italijanske, makedonske, nemske, ruske, slovenske idr., imajo specificne kulturne prvine, znacilne za kulturo, v kateri so nastajale, vendar bolj podrobna analiza tipov, kombinacij in variant (H. J. Uther), motivov, motivnih drobcev in slepih motivov (M. Lüthi), intertekstualnosti (M. Juvan), memetike (J. Zi-pes), utemelji poligenetsko teorijo. Naslovno pravljico Sonceva sestra lahko uvrstimo v ATU 311 (ang. rescue by the sister):
ATU 311 Resen s sestrino pomocjo. Sestri, prvo ena, potem druga, padeta pod vpliv demonskega preganjalca (kanibala, zmaja, carovnika, hudica), ki ju pelje v (podzemni) grad (R11.1, T721.5). Sestri odkleneta prepovedano sobo, polno trupel s kljucem (carobnim jajcem / jabolkom), ki postane krvav, oz. odklonita clovesko meso (C611, C237, C913). Demon ju ubije zaradi neu-bogljivosti.
Tretja (najmlajsa) sestra z iznajdljivostjo pobegne tej usodo. Najde sestri in ju resi tako, da zbere njune kosti (R157.1). Skrije jih pod zlato v kosaro (torbo) in preprica demona, da nese kosaro domov, ne da bi pogledal vanjo (G561). Cf Type 1132.
Najmlajsa sestra se pretvarja, da bo porocila demona in pusti lobanjo (slamnato figuro) obleceno kot nevesto, da ga preslepi. Ne ve, da v kosari nese sestri domov. Sestra ima perje, namazano z medom, in pobegne kot "cudna ptica" (K525, K521.1). CF Tip 1383, 1681. Demon zgori v lastni hisi ali je pokoncan na drug nacin (Q211). Cf Tip 312.
Kombinacije: tip se obicajno kombinira z razlicnimi epizodami ene
ali stevilnih drugih tipov, posebej 312, 313, 403, 857, 955 in 956B.
(Uther 2004: 1919-192)
Na koncu enote ATU 311 Uther nasteje strokovne vire, ki obravnavajo ta pravljicni tip. Naslednji odstavek je pomemben, saj v njem nasteje variante osnovnega tipa v razlicnih kulturah, nasteje jih vec kot petdeset, npr. armen-
ska, cileanska, finska, jordanska, norveska, palestinska, portugalska, sloven-ska, srilanska, tunizijska, idr. V seznamu variant tega tipa sicer ni navedena makedonska variant, vendar v mednarodnem indeksu pravljic Uther navaja skoraj tristo makedonskih pravljic na osnovi naslednjih virov:
1) 1954 Tosev, Krum, Makedonske narodne pripovijetke,
2) 1979 Vroclavski, Kristof, Makedonskiot naroden raskazuvac Dimo Stenkoski,
3) 1986 Vrazinovski Tanas, Makedonski narodni volsebni prikazni,
4) 1989 Cepenkov, Marko, Makedonski narodni prikazni,
5) 1992 Pilickova, Sevim, Narodnite prikazni na iselenicite odRepublika Makedonija vo Republika Turcija.
Nedvomno bi bila potrebna posodobitev mednarodnega tipnega indeksa z novimi variantami in ali novimi podtipi, npr. kot je predlagala za izvirne slovenske pravljice Monika Kropej Telban v monografiji Tipni indeks sloven-skihpravljic. Zivalske pravljice in basni, 2015.
Evropskost makedonskih pravljic
Max Lüthi v monografiji, ki ze v naslovu nosi medkulturni ali polige-netski naslov Evropska pravljica: forma in narava, 2011, abstrahira speci-ficne znacilnosti ene kulture in v vseh obravnavanih pravljicah isce evro-peizacijo oz. evropske znacilnosti. Ze na osnovi analize naslovov vidimo, da imajo izbrane pravljice tipicne znacilnosti evropske pravljice, ki jih je defi-niral (Evropska pravljica: forma in narava, 1947, v slov. 2012), in sicer eno-dimenzionalnost, linearnost, abstraktnost, izolacijo in univerzalizacijo, subli-macijo in vsevkljucenost. Vse pravljice so enodimenzionalne, kar pomeni, da so ljudske in ne avtorske (npr. H. C. Andersen, O. Wilde, S. Makarovic ipd.) in niso dvodimenzionalne (dozivljajski in domisljijski svet, npr. E. Peroci: Moj deznik je lahko balon).
Bistvena znacilnost ljudskih pravljic je enodimenzionalnost, ki je osred-nja tudi v zbirki Sonceva sestra, kar pomeni, da v izbranih pravljicah ni nu-minoznega cudenja, da se vse dogaja na domisljijski ali pravljicni ravni, zivali govorijo, nastopajo pravljicni pomocniki ipd. Hkrati obstajata dozivljajski in domisljijski svet, ni prehodov med njimi, so sonaravni. V pravljicah je tudi linearnost, dogajalna linija je jasna in predvidljiva, brez notranjih dvomov, pomislekov, monologov knjizevnih oseb. Junaki (cesarjeva hci, drvar, trije sinovi idr.) so predstavljeni abstraktno, ravno zato, da se vsak lahko hkrati identificira. Junaki, ki so pred tezkimi preizkusnjami, so brez miselne globine, tezke preizkusnje so samoumevne, ni sprasevanja "biti ali ne biti". V makedonskih pravljicah, tako kot v vseh ljudskih pravljicah, ni realizma, pridevniki
so stalni (lepa deklica, hudobna maceha, mlad junak ...), prisotna je metaliza-cija (pozlacen, srebrn, zlat, Zlata, zelezen .) in mineralizacija (dragi kamni, kamnit, steklen). Dogajalna linija je postavljena na premici -- odhod od doma, srecanja s pravljicnimi darovalci in nasprotnik, tezka preizkusnja junaka (ki ne sme manjkati po V. Proppu) in poroka / prevzem kraljestva oz. zakljucek pravljice. V pravljicah so tipicni pravljicni predmeti (carobna obuvala), stalni obrazci oz. zakon dvojnosti (dve zeni, dva ovna, dva brata, dve sestri ...), troj-nosti (trije sinovi, tri sestre, tri vile ...), stopnjevanje (naslednji dan, naslednje jutro, potem, sele potem, hodil (je) dolgo, tako dolgo pot, dolgo casa ...).V pravljicah so tudi dihotomije (bolan - zdrav, blizu - dalec, dober - slab, glo-boko - visoko, lep - grd, mlad - star, pogum - strah ...). Junaki so popotniki (odsel je, je prisel, je sel ...) in dogajanje je potovanje (potoval je, potoval (je) dneve in noci, dolgo potovanje, bos potoval en mesec, po mesecih potovanja, bodo potovali skupaj, so potovali ...). Junaki samoumevno sprejmejo tezke preizkusnje, brez cudenja in radovednosti, ni trajnih odnosov med bitji :
Porocila sta se, kot veleva zakon, in veselili so se, kot se za cesarsko poroko spodobi.
(Subiotto 2006: 53)
Pojavi se tipicno trikratno ponavljanje in izolirana nakljucja, ki so vpeta v dogajanje, npr. V pravljicah ATU 311 Sonceva sestra, ATU 501 Tri predice, ATU 510 Pepelka Mara idr.) Pojavljajo se medkulturni motivni drobci (npr. Arabec, kralj Midas) in medkulturni slepi motivi (lev, rog). Max Lüthi pojasni razliko med motivnim drobcem (zlato jabolko najlepsemu dekletu) in slepim motivom (motiv Sonca je motiv Heliosa, motiv (soncne) kocije):
Znanstveniki doslej niso razlikovali med "motivnim drobcem" in "slepim motivom", temvec sta se obe oznaki uporabljali za isti pomen. In kljub temu se zdi specializacija dveh razlicnih izrazov s stalisca pravljice ze kar nujna. "Slepi motiv" imenujem le element, ki je povsem brez funkcije. Motive pa, ki v pravljici sicer niso cisto brez funkcije, toda na tak ali drugacen bistven nacin ostanejo brez povezave, imenujem "motivni drobec".
(Lüthi 2012: 70)
Jack Zipes
V knjigi The Irresistible Fairy Tales: the cultural and social history of a genre (2012) je ameriski profesor Jack Zipes nadgradil teorijo memetike in
kulturne evolucije, ki jo je objavil 2006 v monografiji Why Fairy Tales Stick: the evolution and relevance of a genre. Na podrocju teorije pravljic Zipes razvija teorijo memetike in kulturne evolucije ter utemeljuje, da so le neka-tere pravljice oz. pravljicni memi, po njegovem mnenju jih je od 50 do 75, sposobni preziveti kulturno evolucijo, in sicer le tisti memi, ki so repetativni (ponovljivi) in memorabilni (zapomljivi) in relevantni (pomembni). Pravljicni mem Zipes definira kot enoto kulturne transmisije (prenosa), ki je lahko enostavna ideja, zgodba, fraza oz. bistvena informacija, vezana na pravljico (npr. Rdeca kapica, Sneguljcica, Pepelka, Trnuljcica, Janko in Metka, Zabji kralj, Palcek, Mizica, pogrni se in Bremenskih mestni godci... ) (Bester 2013: 4)6. Mutacije pravljicnega mema pa so kreativne, kar lahko spremljamo v Utherjevem indeksu v kategoriji epizode, kombinacije in variante, ker omog-ocajo iskanje novih moznosti in kulturnih kombinacij. Bistvena znacilnost pravljicnega mema in kombinacije memov, ki je pogoj za njegovo razsiijan-je/diseminacijo, je njegova relevantnost, potem repetitivnost in zapomljivost mema (Zipes, 2012).
V pricujoci zbirki makedonskih pravljic so tipicen znacilni primeri rel-evantnih pravljicnih memov ali pravljicnih tipov, ki obravnavajo individual-izirana obcecloveska vprasanja.
Metodologija
Analiza makedonske zbirke pravljic Sonceva sestra (2006) je kvalitativ-na in kvalitativna analiza dvaindvajsetih pravljic in analiza kljucnih besed oz. ATU indeksa v kontekstu.
Raziskava in rezultati
Diskusija
Analiza tipov (Sonceva sestra ATU 311), motivov, motivnih drobcev (kamela) in slepih motivov ((sonceva) kocija), ki jih lahko v teoriji medbe-sedilnosti (Marko Juvan: Intertekstualnost, 2000) imenujemo intertekstualne prvine, so pokazatelji izvirne makedonske tradicije in hkratnega vplivanja drugih kultur (bog, Bog, dervis, dusa, hudic, kruh in sol, pop, serbe .), tudi indoevropske (motiv (svete) krave), antike (spodnji in zgodnji svet, motiv Argonavtov, motiv lepe Helene (zlato jabolko najlepsi, motiv boga Heliosa .), motiv zmaja) i dr.
6 Bester, Tomaz (2013). Bibliografija prevodov pravljic bratov Grimm v slovenskem jeziku. Kn-jiznica, volume 57, issue 1, str. 17-85. URN:NBN:SI:DOC-CHRB5ARD from http://www.dlib.si
1) Cesar in trije sinovi -- tipicen zacetek (Nekoc je zivel ...) in tipicna izhodisca situacija (umirajoci cesar zeli zapustiti cesarstvo enemu izmed treh sinov). Sledi preizkusnja likov in resevanje naloge, v tem primeru iskanje izvirnega ptica "Intizal bulbul". Pravljica se navezuje na motiv zlate ptice/ sadeza, je kristijanizirana (Gospod) ljudska pravljica, vsebuje kanibalizem, izvirno metaforo -- most iz pene. Poleg motiva zlate ptice se pojavlja motivni drobec -- leva. Tudi na osnovi tega (anticnega) motivnega drobca sklepamo na medkulturnost, v pravljici je tudi orientalski slepi motiv stiridesetih bratov (Alibaba in stirideset razbojnikov).
2) Cesar, ki je imel na glavi rog -- makedoniziran anticni motiv o kralju Midasu, pravi "Cesar Gospod ni prikril, tega clovek ne skrije!" Ta makedon-ska pravljica je izrazit pokazatelj medkulturnosti z grskim mitom o kralju Midasu, ki se je v tisocletju spreminjal v pravljicni motiv ATU 782 Oslovska usesa kralja Midasa (angl. Midas and the Donkey S Ears), z razliko, da je grski Kralj Midas v mitu imel dolga usesa, v makedonski inacici pa rog, s cimer besedilo dobi novo vecpomenskost. Pravljica se ne konca tragicno kot mit o kralju Midasu, ampak z izdelavo piscali, ki poje/igra frazo ali kot metafora, da so velike skrivnosti tudi velika snov za umetnisko obravnavo in tudi smoter umetnosti, da odraza in/ali kritizira druzbo.
3) Cesar s tremi sinovi in tremi jablanami -- Zlato jabolko (najmlajsi sin), Arabec (orientalski motiv) in ena izmed pogostih pravljicnih variant o zlatem jabolku/pticu je pogost motiv.
4) Cesarjeva hci in boben -- v pravljici je medkulturni slepi motiv puscave, motiv luske in kresilne gobe (Ribic in duh iz zbirke arabskih prav-ljic 1001 noc oz. motiv Aladinove svetilke v ustih ribe) -- pd. Pionokia idr., boben - razbobnati -- srednjeveski motiv, kresilna goba je slepi motiv Pro-metejeve luci, ravno tako tudi kralj volkov (evropeiziran motiv), botra lisica, skrit v stiri ribe in zlato jabolko.
5) Cesarjeva hci, ki se ni hotela porociti -- je varianta pravljice Pet-rosinella [Petersijlka] Giambatista Basila, 1634, Grimmove pravljice Mo-tovilka, 1812 (prvi del). V drugem delu je del z motivom obuvala (cevlja) in oblacila (srajca), (pd. Andersenovem Svinjski pastir, 1841) in izviren motiv srebrne in zlate cokle. V besedilu se pojavlja motivni drobec morja, kar tudi pomeni, da je medkulturna pravljica.
6) Dobrota za dobroto - tipicna pravljica, z namenom socializacije, da se dobra dejanja vracajo z dobrimi. Vecinoma so dobra dejanja pripisana niz-jim socialnim slojem, kjer se revscina enaci z dobroto. V pravljici nastopajo tipicne evropske prvine (drva, kovanec, pes, vreteno), orientalske (Arabec), anticni motiv prstana (Gigesov prstan), kristijanizacija (krsta). Gre za slepi motiv poligamije oz. orientalski motiv iz zbirke arabskih pravljic, Tisoc in
ena noc, ki se zakljuci "srecno", s poroko z drugo in ne prvo hcerko. Psiho-analiticna analiza pravljic bi to poroko interpretirala kot poroko z dozorelo prvo hcerko, ki je v jeziku simbolov pozunanjena kot druga hcerka ali alter ego prve hcerke.
7) Drvar, ki je razumel jezik zivali -- v besedilu je motiv nehvalezne kace in patriarhata (moz pretepe zeno). Drvar resi kaco pred ognjem, ki ga zato obdari s carobno mocjo in razumevanjem jezika zivali. Carobna darila mu prinesejo napredovanje v visji socialni in ekonomski razred kot v vecini pravljic, cetudi promovirajo dobroto, postenost, revscino, skromnost. V ne-katerih, tudi v pricujoci pravljici, je prisotna demonizacija zensk, ki so jim pripisani negativni atributi kot posledica kaznovanja netradicionalnih zensk, ki so, ce niso submisivne, stigmatizirane kot zlobne/zvite. Pravljico lahko razumemo tudi kot metaforo o pomenu vecjezicnosti, razumevanju notranje-ga jezika (duse).
8) Izgubljena cesarica -- v pravljici so naslednji motivi: ogledalo, ugra-bitev cesarice (zmaj), petek, vojska, dvor, zivali (macek, mis, kuzek, Donava, reka, riba ...), motiv hvaleznih zivali, sin resuje mater, zmaj, trebuh, zlata skatla, zlati piscanci ., spodnji svet, izvir, dva ovna ... anticni motiv zlatega runa (zmaj, oven .., zlat piscanec ...), vojska, cesarjev sin se je z materjo in vojsko vrnil k ocetu.
9) Jabolko in dve zeni -- zacetna situacija para brez otrok je pogosto izhodiscno stanje v stevilnih pravljicah. Sledi pomoc darovalca (stara zenica in jabolko (simbol plodnosti). Moz se odpravi na pot preizkusenj. Zasledimo orientalske vplive, npr. slepi motiv skale oz. kamnitih vrat (Sezame, odpri se), voajerizem (opazovanje skozi kljucavnico), potomec, balkon, pomoc starke, zdravilno jabolko (kamen), kristijanizacijo (angeli, gospod, dusa, hvala bogu). Zena, ki zeli zanositi, mora pojesti celo jabolko (s peskami, ki so poudarjene), olupi jabolko in vrze olupke stran. Cez devet mesecev rodi hcerko, druga zenska, ki je pojedla olupke, rodi sina. Pravljica je mozaicno sestavljena iz ze znanih elementov iz zbirke arabskih pravljic Tisoc in ena noc (kamnita vrata, stirikrat), kristijaniziranih elementov (Angel, Bog), in-doevropskih prvin (matriarhat). Bogata zena krsi pravila in ne poje celega jabolka (s semeni), kar je diskretna aluzija na brezmadezno spocetje. Bogata zena jabolko olupi, revna zena pa najde, umije, poje olupke ter zanosi (inter-tekstualna povezava na brezmadezno spocetje). Pravljica je zelo kompleksna in vsebuje spravljiv zakljucek, hcerka bogate in sin revne zenske se po vseh peripetijah porocita. Pravljica je slikovita in ne vsebuje elementov nasilja.
10) Kaca, ki ni bila hvalezna ovcarju, in ovcar, ki ni bil hvalezen lisici - tudi v tej pravljici se pojavi tipicen motiv - vsak je nedolzen, dokler se mu ne dokaze, dejanje pa se ponovi trikrat. V zacetku se pravljica navezuje na
pravljico Dobrota za dobroto, vendar hoce tu ovcarja, ki je resil kaco gotove smrti, kaca v znak nehvaleznosti umoriti (motiv kaznovane nehvaleznosti). Pogosto se pojavlja tipicna slovanska prvina "kruh in sol". Sledijo preiz-kusnje v smislu iskanja pravicne resitve. Za nasvet o pravicnosti sprasujeta ovcar in kaca naslednje like (vola, osla, ovce, lisica). V bistvu ta pravljica sodi v skupino, imenovano formula pravljice (angl. formula tale) oz. kumula-tivne pravljice (angl. cumulative tale), podtip verizna pravljica (angl. chains tale), ki temeljijo na ponavljajocem se zaporedju zivali (vol, osel, ovce, lisica). Pravljica govori o nehvaleznem ovcarju, ki ni dosegel individuacije, ampak le iniciacijo in na koncu ubije resiteljico lisico za 30 grosev (motiv nehvaleznosti). Ravno navajanje valute -- gros (nekdaj avstrijski denar), je specificen kulturni element, ki potrjuje hipotezo, da so pravljice tudi zanrsko mesana vrsta, ker imajo elemente pripovedke, ker imajo (ne)posredno dolocl-jiv cas in prostor.
11) Krt je popovski sin - pop je kristijanizani motiv pohlepneza v etio-loski pravljici -- kako je nastal krt (iz popovega sina) oz. zakaj imajo duhov-niki brado. Pravljica diskretno preko jezika simbolov tudi kritizira religijo oz. duhovnike v (pravoslavni) cerkvi, vendar posredno kritiko religij lahko domala zasledimo povsod, s tem, da so jo pripovedovalci in/ali zapisovalci morali kodirati prvic kot pravljico in drugic kot pravljico za otroke. V bistvu gre za oddaljen biblijski motiv zrtvovanja otrok, Abrahama in Izaka, ki se konca tragicno. Zaradi ocetove /duhovnikove/popove zelje po prilascanju kmetove/revezeve njive/nepremicnin, duhovnikov sin, ki sodeluje pri goljuf-iji in skrit v luknji kot personificirana njiva (kronski dokaz) izrece, da je njiva "popova", zato se spremeni v krta. Gre za metamorfoze cloveka v zival iz prvih pisnih zapisov Apulejevih Metamorfoz ali Zlatega osla. Motivov po-hlepnih bogatasev, duhovnikov in oseb iz (naj)visjega socialnega razreda je zelo veliko, od Biblije, anticnih mitov, basni, legend, pravljic ^ do otroske igre z naslovom "zemljo krast" (Vogelnik 1989: 34-35).
12) Mladenic, ki se je hotel priuciti zenske zvijacnosti -- v pravljici so predstavljeni motivi oz. stereotip zenske zvijacnosti, laganj in motiv zapisovanja grehov (zvezcic z grehi ...). V tej duhoviti pravljici je zenska stigmatizirana s stalnim atributom -- zvita zenska, vendar je v pricujoci prav-ljici ta lastnost pojmovana pozitivno in prinese dobra dejanja tako moskemu kot zenskemu literarnemu liku in iz antagonistke se spremeni v svetovalko oz. darovalko nasveta.
"Marvec ti svetujem, da odvrzes svoj zvezcic in ne zapravljas niti
dneva vec. Pojdi domov za svojimi opravki, ozeni se, tako se nam-
rec spodobi. Ce je Sreca na tvoji strani, ti bo naklonila nevesto, ki
se bo ravnala po bozji postavi. Ce pa naletis na hudicevko, gorje tebi, saj je nikoli ne ukrotis."
(Subiotto 2006: 43)
13) O sinovih in denarju - kompleksna pravljica z orientalskim motivom izgubljene kamele in sklepanja, da je kamela enooka, sepajoca in brezrepa. Pomemben je motiv hrane (jagnjetine) in nezakonskega otroka. Pravljica iz-vira iz srednjevzhodne kulture, izhodiscno stanje je motiv umirajocega oceta, ki poslje sinove k prijatelju, da jim razdeli njegovo dediscino. Po ocetovi smrti sinovi potujejo k ocetovem prijatelju in na tej poti pride do zanimi-vih obratov. Le-ti temeljijo na zakonu trojnosti, pojavijo se tri vprasanja, na katera sinovi odgovarjajo na osnovi sklepanja. Gre za izjemno zanimive in-do-evropskega motive. Motiv kamele (brezrepe, enooke in sepajoce kamele) zasledimo v stevilnih pravljicah in tudi v knjigi U. Eca: Ime roze in perzijske pravljice Trije princi iz Serendipa. Osnova je vzrocno-posledicno sklepanje in srecanje z mozem, ki je iskal izgubljeno kamelo. Pravljica je tudi kumu-lativna in poleg prve dogajalne linije s kamelo sledi druga dogajalna linija -- vecerja in vzrocno-posledicno sklepanje (kuharica, jagnje, zakonski otrok). Izjemno zanimiva pravljica, ki ima tudi biblijski motiv "necistih zensk", kar je izjemno redka prvina, ker se pravljice izogibajo aluzijam na spolnost ("Nisem (bila) cista."). Ravno to so primeri "nezavednega ubesedenega v jeziku" po S. Zizku in Lacanu oz. potrditev hipoteze. Znacilnost pravljic je tudi, da je "tekst za otroke, kontekst za odrasle" (Seifert 2006: 45).
14) Ovcar in tri vile -- je primer medkulturnosti s pravljicami Pastircek, Vile, Trije grahki ipd. Zaradi dolocljivega kraja in casa, je to besedilo tudi pripovedka (vas Kuskundalevo, letece sedlo, tri gore ...). Pojavljajo se moti-vi: carobni let, motiv spece lepotice (angl. Sleeping Beauty) in zazig (vilinih) oblek. Pricujoca pravljica je tipicna evropska pravljica o (treh) vilah, v make-donskih pravljicah so pogosto junaki drvar, kmet, krojac, mlinar, ovcar, pastir, tesar, ubozec ipd., predvsem osebe nizjega socialnega stanu, ki trdo delajo, za razliko od visokega stanu, za katerega je znacilno brezdelje. V makedonskih pravljicah vile plesejo kolo in ne ples, ker gre za specificno kulturno prvino, tako kot je tudi "leb i sol". Pravljica se zakljuci s poroko ovcarja in vile, le-ta, podobno kot Psiha v Apulejevem mitu o Amorju in Psihi, s kapljo svece zaznamuje Amorja, v drugih variantah vrze v ogenj njegovo zivalsko kozo in ga tako zgubi. V pricujoci pravljici pa ravno ta motiv - zazig vilinske obleke, omogoci mirno zivljenje ovcarja in vile ter rojstvo treh prelepih deklic. Zazig vilinskih oblek se intertekstualno nanasa na zazig obleke/kozuha Zveri iz stevilnih variant Lepotice in Zveri, ki je v le varianta Amorja in Psihe.
15) Pamet in sreca -- prepir, 12 konjev (motivni drobec -- 12 apostolov,
12 mesecev, 12 bratov .....), dragi kamen, 20 vrec x 50 kg + 10 konec, 100
kg, zena ljubi noge mozu (Biblijski motiv). Zanimiva alegorija oz. (sokrat-ski) dialog med pametjo in sreco. Domnevno so tudi pravljice socializacijsko sredstvo, da se revni ne promovirajo v visji socialni in ekonomski razred, ampak da se zadovoljijo s pametjo, cesarji in cesarice pa so bolj povezani z atributi srece kot pameti. Na koncu se pamet vseli v pastirja, ki mu grozi obesanje, vendar se resi s pametno mislijo. Na koncu je besedilo kristijani-zirano. Zanimivo, da se pojavi motiv kapitana, pomorscakov in (morskih) prevoznikov.
16) Pepelka Mara -- zasledimo motive predenje, indoevropski motiv krave kot svete zivali, potem motiv sop pora (specificna kulturna prvina), kanibalizem (hcerka ni hotela jesti svete zivali), ognjisce, kosti matere, cevlji ... Pravljica z naslovom Pepelka Mara je pravljicni tip Pepelke ATU 510, ki ima tri podtipe. Pravljica je medkulturno bogata od indo-evropskega motiva (svete) krave, ki je alter ego pokojne matere. Pravljica je kristijanizirana v smislu "zadnji bodi prvi" in daje bralcem, predvsem bralkam upanje, da po-trpezljivo prenasajo zanemarjanja, na koncu ali v drugem zivljenju (poroki s cesarjem) ji bo vse trpljenje, ponizanje "poplacano" s promocijo v visji ekonomski in socialni razred. Motiv Pepelke je izjemno priljubljen v vseh kulturah, saj je motiv (majhnih) stopal prisel s Kitajske, kjer imajo se danes v nekaterih pokrajinah, kljub uradni prevodi, tradicionalno kulturo povijanja stopal (angl. bounded feet).
17) Sonceva sestra - bazen s serbetom, vrc, posode, jajcne lupine, po-zlaceno jabolko, Sonce, dekle, zelezni opanki, sonceva mati, njen sin, hcerka; kruh in sol, starka - podoba v vodnjaku, ciganka (romka), Sonceva sestra je riba z zlatimi plavutmi, ribja koscica (za ciscenje zob), iz nje zraste zlata jablana, krusna pec, Zlata, zazig zenske na grmadi (zavita v smolnato in ka-tranasto rogoznico) -- ziva zgorela. V znanem tipi ATU 311 je makedonska pravljica Sonceva sestra asimilirana v kulturo, zato se pojavljajo specificne kulturne prvine, npr. cebric (poparjen kruh z mlekom), kruh in sol (trikrat), opanki, serbet. O zelo starem izvoru govori metalizirana prvina -- zelezo, tudi zlato. Ceprav se makedonska varianta razlikuje od osnovnega tipa, npr. motiv "ciganke", vsebuje tudi Soncev vrt in deklico z imenom Zlata Pozlace-na. V pricujoci pravljici ima vlogo hudobne macehe in/ali tasce "ciganka", ki jo zivo zazgejo, kot vidimo gre za srednjeveski motivni drobec seziganja carovnic.
18) Stolp iz cloveskih glav -- pravljica je izjemno kompleksna in za-nimiva. Na zacetku je tipicen motiv prepovedi (ne zaspati ampak ostati buden) v pravljici, ki je bolj pripovedka, intertekstualno povezana s stolpom iz lobanj (mak. Cele kula) oz. kostnico, ki je tudi na Unescovem seznamu
svetovne kultume dediscine. Motiv treh (po)potnikov (krojac, pisar, tesar); napredek je, da je poleg obrtnikov vkljucen se intelektualni poklic -- pisar. Trije potniki spijo in tri vecere vsak izmed njih strazi. Da ne bi zaspali, si tesar iz kosa lesa napravi lutko, krojac ji sesije obleko, pisar ji da duso. Gre za motiv ustvarjanja sveta, podoben tudi biblijskemu motivu, tudi Ezopovi basni o Prometeju, ki je iz gline ustvaril cloveka in ker mu je zmanjkalo vode, je bitje iz gline dokoncal s solzami. Tukaj tudi vidimo intertekstualne pove-zave z motivom animizma (C. Collodi: Ostrzek, 1881). Gre za sprasevanje treh popotnikov, zakaj je stol namesto iz kamenja narejen iz cloveskih glav. Gre za glave zeninov, ki so se zeleli porociti s cesarjevo hcerko pod pogojem, da le-ta spregovori. Ker to nikomur ne uspe, jih ubijejo. Motiv neme prince-se, ki noce/ne more/ne zna govoriti, je pogost. Cesar zapre vse tri potnike v hcerkino sobo, prvo pisarja, potem krojaca in tesarja. Ze prvo noc pisar, ki je simbol za izobrazenca, pusti lutko, ki so jo vsi trije ustvarili, v vazo. Lutka je simbol duse, s katero cesarjeva hcerka govori. Pisar z molceco cesarjevo hcerko govori v jeziku simbolov; gre za diskurz, ali je pomembna podoba (les), videz (obleka) ali dusa lutke. Cesarjeva hci molci. Na koncu hcerka spregovori proti krivici in zagovarja koncept, da je dusa najpomembnejsa.
19) Tri sestre - najlepsa (motiv jabolka spora), lik Sonca (najmlajsa hcerka), psenicni kruh za duso pokojnega, motivi svec, jagnjeta, slovanski motiv kuhane psenice (dar za materino duso), motiv Sneguljcice, steklene krste idr. motivi. Pravljica se medkulturno in intertekstualno navezuje na zacetek Trojanske vojne in prepir med tremi osebami, v pravljicnem primeru med tremi sestrami, in sicer na vprasanje, katera je najlepsa. Kot razsodnik nastopi sonce, ki atribut lepote podari najmlajsi. Tukaj se pravljica oddalji od mita v pravljico slovanskega izvora (kruh in kuhana psenica, darovanje hrane za pokojne). Pravljica je kombinacija razlicnih epizod, npr. Sneguljcice, Trije brati, Tri sestre, Zenitni ogledi ipd.
20) Tri sestre predice -- motiv -- z eno skledo nahraniti vojsko, se inter-tekstualno navezuje na motiv Mojzesa. Sledi motiv rojstva decka z zvezdo na celu (zaznamovanost), arhetip otroka, rojstvo deklice z mesecem na vratu (podtaknejo psicka, mucko), zlobni sestri dasta otroka v skrinjo, v reko ... mlin, mlinar, 12-13 let, izdelovalec halve, goveji vamp (decek skrije zvezdo na celu) (gosja pastirica, pase gosi in purane), na koncu sledi kazen za hu-dobne -- razcetverjenje. Motiv otroka z zvezdo na celu je arhetip otroka, ki je pogost tudi v Grimmovih pravljicah, npr. Dvanajst bratov, Marijin otrok, Tri pticice). Motiv treh sestre, ki bi se rade porocile s cesarjem (prva bi (mu) oblekla vso vojsko, druga bi (mu) nasitila vojsko, tretja bi (mu) rodila hcerko in sina z zvezdo in mesecem). Gre za pogost motiv tudi v slovenskem ljud-skem izrocilu, Kresnice, Spevaj nama, Katica ipd.
21) Tri sojenice in otrok - 9 hcerk, 10. Sin, obisk treh sojenic, sin 18-let, (kaca in drevo, sestra in brat), pd. Adam in Eva, sprememba sestre v kamen (motiv Niobinega kamna), zelezni opanki, kamnita kot nagrobnik, zelezna palica, zdravilo za sestro; hruska, vodnjak, sonce, 3-voscene svece ... Motiv rojenic in sojenic, tudi jesenic (Kropej 2008: 237). To so vile, ki so ob rojstvu otroka napovedovale prihodnost oz. usodo. Zipes povezuje nastanek rojenic in sojenic z babicami, ki so pomagale pri rojstvih otrok in od njih in njihove spretnosti je bila odvisna usoda in zivljenje otroka (Zipes 2012: 28). Monika Kropej (Kropej, 2008: 237) rojenice povezuje z grskimi moirami.
Rojenice, rajnice, rajnice, sojenice pa tudi jesenic, kot so jim rekli na Dolenjskem, so po ljudskih verskih predstavah vile, ki ob rojstvu otroka krojijo in napovedujejo njegovo prihodnost, zato so se jim ljudje skusali prikupiti in so jim tik pred porodom oz. ob rojstvu otroka na mizo nastavljali pogace in vina. Ljudje so verje-li, da pridejo prvo, tretjo ali sedmo noc po rojstvu otroka tri lepe, visoke in sloke zene in novorojencku prerokujejo usodo. Napoved zadnje naj bi bila odlocilna. Po nekaterih drugih izrocilih naj bi prva - belo oblecena - napovedovala dobre dogodke, druga - v rjavem - nesrecne in tretja - v crnem - smrt. Po drugih pripovedih zopet pa bi prva napovedala otrostvo, druga zrelo dobo, tretja pa starost in smrt. Ta zadnja naj bi bila belo oblecena, ostali dve pa rdece ali modro.
(Kropej, 2008: 237)
22) Tri zapovedi, ki jih je oce zapustil sinu
1) ne se druziti z malopridnezi,
2) ne prijateljevati z mogocnezem na sodiscu in
3) ne zaupati zeni. Pravljica ima na koncu se eno razlicico, v kateri nastopa specificna kulturna prvina (pasin sin). Ocetove zapovedi intertek-stualno in medkulturno spominjajo na Deset zapovedi, tudi na Tri sinove ipd. motive. V stevilnih pravljicah je po Proppovi Morfologiji pravljice, 1928, 2005, za zacetku prepoved in krsitev prepovedi. V tej pravljici vidimo tudi Aristotelovo zlato sredino in izogibanje skrajnostim, hkrati tudi indoev-ropski motiv neprehodnosti kast (socialnih razredov). Diskretno je prisotna tudi simbolna dihotomija vas - mesto (ne biti zaupen z mestnimi mladenici). V besedilu je tudi vidno krsenje zapovedi in viktimizacija zensk. Motiv ovna je zelo prisoten v pricujocem izboru makedonskih pravljic, ki se v nekaterih pravljicah asociativno priblizuje in oddaljuje od motiva zlatega
runa v anticnem mitu o Argonavtih.
23) Volk - v pravljici nastopajo personificirane zivali, lacen volk, dva ovna, mula (z listino), osel (preskociti osla), lisica (prijeti za noge in ne za korenine). Pravljica sodi v skupino formula pravljic (angl. formula tales) in podskupino kumulativnih pravljic oziroma veriznih zgodb, ko pravljicni lik na dogajalni premici srecuje razlicne zivali (oven, mula, osel, svinja, lisica). Pravljica je kristijanizirana (boter, hudic, krst). Pojavljajo se specificni obredi (pecen vol). Zanimivo je, da se pravljica konca tragicno za junaka, ki je v resnici antijunak, ne le da je storilec, ki zeli pojesti zivali, ampak je simbol tudi za neumnega (velikana), ki na koncu spozna svojo neumnost.
"Tako, sedaj bom umrl od lakote. Te besede si je izrekel boter
volk, si zavil glavo in umrl."
(Subiotto 2006: 78)
Diskusija
Na osnovi analize makedonskih in medkulturnih prvin v zbirki Sonce-va sestra, na osnovi analize pravljic in analize kljucnih besed v kontekstu, lahko potrdimo Zipesovo hipotezo, da so pravljice poligentskega izvora. V makedonskih ljudskih pravljicah lahko zasledimo specificne kulturne prvine na naslednjih podrocjih, ki so znacilna za evropski prostor, vendar je v teh pravljicah velik vpliv orientalskih motivov, ki potrjujejo Proppovo hipotezo v Morfologiji pravljic, da so funkcije (dejanja, dogodki) stalnice, nosilci de-janja so spremenljivke. V zbirki makedonskih pravljic se zrcali druzba, druz-beni standard, nacin zivljenja, navade, medkulturne prvine (npr. Arabec, kralj Midas, (npr. (Orfejeva) piscal, pop idr.), kultura (npr. halva, kamela, kruh in sol, poparjen kruh z mlekom, serbet idr.) in predstavljajo odlicen izbor in bi nekatere bile vredne za uvrstitev v antologijo evropskih pravljic.
Zbirka dvaindvajsetih makedonskih ljudskih pravljic, prevedenih v slo-venscino, je del studentskega projekta iz leta 2006 s pomenljivim naslovom Sonceva sestra. V zbirko je vkljuceno dvaindvajset pravljic. Zbirka predstavl-ja pomemben prispevek k recepciji makedonske knjizevnosti v Sloveniji.
Zbirke makedonskega ljudskega slovstva, navkljub bogati intertekstual-nosti in medkulturnosti, so redke v slovenscini. Leta 2006 se je Namita Subiotto odlocila za dragocen studentski projekt prevajanja 22-tih makedonskih pravljic Sonceva sestra: makedonske ljudske pravljice s spremno besedo. S stalisca mladinske literarne vede bi bilo smiselno nadaljevati s projektom, izdati kaksno pravljico v slikaniski knjizni obliki in/ali prevesti sodobne makedonske mladinske avtorje ali prevesti reprezentativna besedila in jih
opremiti z ilustracijami, mogoce skupaj s studenti Akademije za likovno
umetnost in oblikovanje.
Literatura:
Bester, Tomaz (2013). Bibliografija prevodov pravljic bratov Grimm v slovenskem jeziku. Knjiznica, volume 57, issue 1, str. 17-85. URN:NBN:SI:DOC-CHR B5ARD from http://www.dlib.si
Blazic, Milena Mileva. 2014. Skriti pomeni pravljic: od svilne do jantarne poti. Ljubljana: Pedagoska fakulteta.
Dundes, Alan (1996). Walled-up wife: a casebook. Madison: The University of Wiskonsin Press.
Kropej Telban, Monika (2008). Od ajda do zlatoroga: slovenska bajeslovna bitja.
Celovec; Ljubljana; Dunaj: Mohorjeva.
Kropej Telban, Monika (2015). Tipni indeks slovenskih ljudskih pravljic. Zivalske pravljice in basni. Ljubljana: Zalozba ZRC.
Lüthi, Max. 2011. Evropska pravljica: forma in narava. Ljubljana: Zalozba Sophia.
Uther, Hans Jorg 2004. The types of international folktales a classification and
bibliography, based on the system of Antti Aarne and Stith Thompson. Helsinki Suomalainen Tiedeakatemia = Academia Scientiarum Fennica.
Propp, Vladimir (2005). Morfologija pravljice. Ljubljana: Studia humanitatis.
SEIFERT, Lewis C., 2006: Fairy Tales, Sexuality, and Gender in France, 1690-1715. New York: Cambridge University Press.
Stanonik, Marija (1984). Makedonske folklorne pripovedi v slovenscini. Jezik in slovstvo, letnik 29, stevilka 5, str. 178-180. URN:NBN:SI:DOC-3HY6XYFI from http://www.dlib.si
Subiotto, Namita (2006). Sonceva sestra: makedonske ljudske pravljice. Ljubljana: Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete Ljubljana.
Vogelnik, Marija. 1898. O igri "Zemljo krast". Kurircek: literarna revija za ucence osnovnih sol, st. 1, str. 34-35.
Zipes, J. (2006). Why Fairy Tales Stick: the evolution and relevance of a genre. New York: London: Routledge.
Zipes, Jack 2012. The Irrestible fairy tales: the cultural and social history of a genre. Princeton; Oxford: Princeton University Press.
