CC BY
12pregledni znanstveni clanek
UDK: 398.2:821.163.6
SLOVENSKA LJUDSKA PRAVLJICA DEKLICA IN PISKRCEK (MOJCA POKRAJCULJA, ATU 283C*) IN NJENE LITERARNE
PRIREDBE
Milena Mileva Blazic
Pedagoska fakulteta Univerze v Ljubljani, Slovenija
Key words: The Girl and the Pot, Mojca Pokrajculja, The Types of Slovenian folktales, animal tales
Summary: Vinko Moderndorfer (1894-1958) firstly published the Carinthian folk tale Mojca Pokrajculja in 1924 in the collection National Tales from Mezica Valley. In the next (extended) editions of the Carinthian Folk Tales (1937, 1946, 1957 and 1972) he published similar tales Deklica veka [The Girl is Crying] and Mojca Pokrajculja. Although both well-known, the place in the Slovenian Primary School Curriculum for 1 grade (2011) has text Mojca Pokrajculja , which is also better known. On the basis of the international classification (Uther 2004, 2011) Monika Kropej (2012, 2015) suggested for this tale classification under the number ATU 283C*. The basic type can include the motifs of folktale types ATU 15 (The Theft of Food by Playing Godfather ), ATU 283B* (The House of the Fly) and ATU 480A (Girl and Devil in a Strange House), and even the type ATU 123 (The Wolf and the Kids) or ATU 333 (Little Red Riding Hood). In literarure can be find intertextual reminiscences (Juvan 2000) with the Grimm folktale Wedding of Mrs Fox (KHM 38, ATU 65 The She-Fax's Suitors). Due to intertextuality Mojca Pokrajculja can be classified also as Formula Tale or Chain Tale, based on the sequence of animals (chains based of numbers, objects, animals, names, death, eating and other events).
Kljucne besede: Deklica in piskrcek, Mojca Pokrajculja, Tipni indeks slovenskih ljudskih pravljic, zivalske pravljice
Izvlecek: Vinko Moderndorfer (1894-1958) je korosko ljudsko pravljico Mojca Pokrajculja prvic objavil leta 1924 v Narodnih pripovedkah iz Meziske doline. V naslednjih (razsirjenih) izdajah Koroske narodne
pripovedke (1937, 1946, 1957 in 1972) je objavil podobni pravljici Deklica veka in Mojca Pokrajculja. Ceprav sta obe pravljici znani, ima prostor v ucnem nacrtu Slovenscina za 1. r. osnovne sole (2011) le Mojca Pokrajculja, ki je tudi bolj znana. Na osnovi mednarodne klasifikacije (Uther: 2004, 2011) je Monika Kropej (2012, 2015) klasificirala Mojco Pokrajculjo kot samostojen pravljicni tip, za katerega je predlagala stevilko ATU 283C*, ki je doslej se ni v mednarodnem indeksu pravljic. Osnovni tip lahko vkljucuje odlomke pravljic, ATU 15, ATU 283B*, ATU 480A in celo ATU 123 (Volk in sedem kozlickov) oz. ATU 333 (Rdeca kapica). Z literarnega vidika pa vsebuje motivno-tematske reminiscence (Juvan 2000) na Grimmovo pravljico Poroka gospe lisice (KHM 38, ATU 65). Zaradi intertekstualne motivno-zgradbene analogije lahko Mojco Pokrajculjo uvrstimo tudi med formula pravljice oz. verizne pravljice, ker temelji na zaporedju zivali (angl. chains based of numbers, objects, animals, names, death, eating and other events).
V prispevku obravnavamo literarne priredbe te pravljice in njeno umestitev v izobrazevalni proces.
Memetika pravljice Deklica in piskrcek (Mojca Pokrajculja)
V monografiji The Irresistible Fairy Tales (2012) je Jack Zipes postavil novo teorijo imenovano memetika in kulturna evolucija. Teorijo lahko apliciramo tudi na tip ali motiv v pravljici Mojca Pokrajculja, ki ima stevilne variante in je 1) relevantna, 2) repetitivna in 3) zapomljiva.
V slovenski (mladinski) literaturi lahko motiv Mojce Pokrajculje oz. motiv kratkega repa najdemo v etioloskih - razlagalnih pravljicah, npr.: Janez Trdina Lisica, volk in medved (1850), Janko Pukmajster Vijanski Zakaj ima zajec le kos repa (1863), Matija Valjavec Zakaj zajec nima celega repa (1900), Fran Kosir Od kdaj ima zajcek kratek rep (1909) Pavel Flere Kako so spravili zajca ob rep (1931), Milko Maticetov Volk in piskercek (1958), Lojze Zupanc Od kdaj ima zajcek kratek rep (1959), Milko Maticetov Od kdaj je zajec brez repa (1961/62) idr. Motiv je znan tudi v evropskem in svetovnem ljudskem izrocilu, npr. v ruski oz. ukrajinski ljudski pravljici z naslovom Rokavicka, ki je sprva izsla v slovenskem prevodu (2014), v slikaniski knjizni obliki z ilustracijami Hane Stupica. Besedilo je napisano kot serija epizod na dogajalni liniji (angl. formula story, angl. chain story), ko oseba A izgubi predmet (rokavico) in potem sledi zaporedje dogodkov preko razlicnih oseb A, B, C. Ukrajinska inacica pravljice ne vsebuje motiva kraje medu, podtikanja dokazov in kaznovanja zrtve (zajcka). Besedilo je bolj odprto in manj eticno vprasljivo. Zato je tudi vplivalo na slovenske
avtorje, npr. Andreja Rozmana, Cvetko Sokolov, Barbara Gregoric Gorenc, Anjo Stefan idr. Zanimivo je, da je besedilo uporabila Ljubica Marjanovic Umek pri empiricni raziskavi slovenskih otrok z naslovom Pripovedovane zgodbe: Preizkus pripovedovanja zgodbe: Rokavicka (2012).
Mojca Pokrajculja v Tipnem indeksu slovenskih ljudskih pravljic
Monika Kropej Telban je motiv Mojce Pokrajculje obravnavala v clanku Slovenske pravljice v mednarodnem okviru (2012) kjer je obravnavala besedila Deklica in piskercek (Mojca Pojkrajculja). Omenja, da je motiv znan predvsem na Koroskem, delno v Beli Krajini (L. Zupanc: Deklica s piskerckom, 1944). Na osnovi Utherjevega tipnega indeksa v katerem je pravljica Musja hisica, angl. The House of the Fly predstavljena pod stevilko ATU 283B* je avtorica utemeljeno predlaga, da bi slovensko besedilo Deklica in piskercek (Mojca Pokrajculja) v mednarodnem indeksu dobila svojo stevilko, in sicer ATU 283C* (Kropej Telban 2015: 411). Avtorica ugotavlja, da se ta pravljica lahko povezuje s pravljicnimi tipi ATU 480A (Prijazna in neprijazna deklica), ATU 333 (Rdeca Kapica) in ATU 15 (Lisica gre za botro), predvsem z drugim delom (Zakaj ima zajec kratek rep?). Avtorica navede se petnajst variant istega (folkloristicnega) tipa oziroma (literarnega) motiva (Kropej Telban 2015: 411-417) ).
Motiv kratkega repa (ATU 15A)
Moderndorferjeva varianta motiva Mojce Pokrajculje izhaja iz motiva kratkega repa. V slovenski literarni zgodovini je zanimiva povezava Mojce Pokrajculje in pravljice Janka Pukmajstra Vijanskega (1862), kjer se razlikuje bistveni element. Pri Vijanskem literarni lik lisice, ki ukrade med in dokaze podtakne dokaz specemu zajcu, ki je tipicen lik zrtve:
Ko spravi vse v red, namaze se zajcka z medom okoli zadnjice,
kot bi se mu ven cedil. Potem pa zaspi. (Podcrtala M. M. Blazic)
(Kropej Telban 2015: 88)
V Möderndorferjevi pravljici namazejo zajcka okoli ust:
Brz se je obrisala in namazala s strdjo poleg sebe specega zajca
okoli ust. Nato je tudi ona brez skrbi zaspala.. (Podcrtala M. M.
Blazic)
(Möderndorfer 1924: 157)
Vpliv Mojce Pokrajculje na sodobne pravljice
Koroska ljudska pravljica ali pripovedka Mojca Pokrajculja je postala popularna zaradi slikaniskih knjiznih izdaj (Marija Vogelnik, 1940/43, Mara Kralj, 1954, Andreja Peklar, 2005) predvsem z ilustracijami Marjana Mancka 1976, ki je dozivela stevilne ponatise. Ravno zaradi analogije z osnovnim motivom je Mojca Pokrajculja vplivala tudi na sodobne pravljice, npr. v obsezni sodobni pravljici Kristina Brenk Deklica Delfina in Lisica Zvitorepka, je samostojna enota z naslovom Delfina in Zvitorepka v Hisi Mojce Pokrajculje. Tudi kratka sodobna pravljica Lojzeta Kovacica Pst, volk je v sobi (1978) se hkrati asociativno povezuje in oddaljuje od osnovnega motiva, kar je znacilnost avtorskih pravljic. Prav tako tudi kratke sodobne pravljice Svetlane Makarovic Pod medvedovim deznikom (1979), Borisa A. Novaka (1995), Bine Stampe Zmavc (2002), Brede Varl (2005), Anje Stefan Bobek in barcica (2005), Jelene Sitar (2013), Anje Stefan Gugalnica za vse (2014), Slavice Remskar Deklica s piskrckom, 2015 idr.
Koncept dobrega in zla v Mojci Pokrajculji
Kljub dejstvu, da je recepcija otrok v vrtcu in ucencev v osnovni soli ambivalentna do zakljucka pravljice o Mojci Pokrajculji, ker je zlo nagrajeno in dobro kaznovano, je besedilo zaradi tega dobilo tudi modificirane zakljucke.
Postala je priljubljeno besedilo tudi v medijskih predelavah (gledaliske predstave, lutke, sodobne panjske koncnice, radijske igre idr.). Kot tipicen pravljicni mem (Jack Zipes The Irrestistible Fairy Tale, 2012), ima motiv Mojce Pokrajculje zaradi relevantnosti, repetitivnosti in zapomljivosti stevilne variante v knjizevnosti in v zunaj knjizevnosti. Mojca Pokrajculja je postala ena izmed redkih otroskih junakinj v leksikonu (Klemen Lah, Andrej Inkret, Slovenski literarni junaki, 2002). Postala je literarna junakinja, ki je dobila slikanico in se jo pripoveduje tudi v slovenskem znakovnem jeziku (Natasa Kordis, 2011), prevedena je v romscino (Rajko Sajnovic, 2011), kot lik iz otroske slikanice, z ilustracijo Marjana Mancka, je leta 2000 dobila tudi svojo postno znamko.
Vprasanje dobrega in zla oziroma pojmovanja lika lisice, ki uporabi vsa sredstva (kraja, laz, podtikanje dokazov, viktimizacij a zrtve (zajcka), je predmet razprav in variantnosti zakljucka. Vinko Moderndorfer je zapisal:
Zbudil jo je hrusc. Zaspanci so se medtem zbudili ter opazili, da se zajcu cedi med okoli gobca. Zaceli so ga neusmiljeno pretepati. Nalomili so mu ze prednje noge, sele potem je mogel pobegniti.1 Vsi so tekli za njim in Mojca
Pokrajculja je ostala sama s piskrckom. Zajcu niso vec zrasle polomljene prednje noge, zato ima se danes prednji par nog krajsi od zadnjega.
(Moderndorfer 1924: 15)
Cez cas so se zaspanci prebudili. Glej, zajcku se je med cedil po gobcku. Vsi so planili nanj, a revcek dolgopeti jo je popihal v hosto.2 Tam se je skril pod grmom. Medved, volk,
srnjacek in lisicka pa so se drug za drugim zaprasili v gozd za njim.
(Vogelnik 1940: 11)
Zbudil jo je hrusc. Zaspanci so se bili namrec medtem
zbudili ter opazili, da se zajcku cedi med iz gobcka. Zaceli so ga neusmiljeno poditi. Zajcek je bezal in si polomil prednje noge3, sele potem se mu je posrecilo pobegniti. Vsi so tekli za njim in Mojca Pokrajculja je ostala sama s piskrckom.
Zajcku pa niso vec zrasle polomljene prednje noge in zato ima se danes prednji par nog krajsi od zadnjega.
(Moderndorfer 1976: 9-10)
Osrednji motiv v Mojci Pokrajculji je kraja medu, podtikanje dokazov nedolznemu in kaznovanje zrtve, zato so stevilni avtorji, ki so predelovali motiv, spreminjali zakljucek, v katerem je filozofija viktimizacije zrtve (zajcek), ki jo lahko problematiziramo. Moti kaznovanja storilca za domnevno krajo s sekanjem udov izvorno ni slovenski motiv, prisel je iz Orienta, vendar je zanimivo, da se je ustalil in je sloveniziran motiv, ki se je prenesel z zadnjih delov telesa (rep, zadnjica) na sprednji del telesa (prednje tacke, usta).
Z ucenci 1. razreda OS Toneta Cufarja v Ljubljani smo obravnavali Mojco Pokrajculjo v slikaniski knjizni obliki z ilustracijami Marjana
1 Podcrtala M. M. Blazic
2 Podcrtala M. M. Blazic
3 Podcrtala M. M. Blazic
Mancka. Ucenci so spremenili zakljucek knjizevnega besedila, ker so menili, da kaznovanje zajcka na koncu ni primeren zakljucek in so predlagali, da je lik lisice kaznovan (storilec) in ne lik zajcka (zrtev).
Delfina in Zvitorepka v hisi Mojce Pokrajculje
Kristina Brenk v srednje obsezni sodobni pravljici Deklica Delfina in Lisica Zvitorepka (1972) eno poglavje v celoti posveti Mojci Pokrajculji.
V nizkem bregu za zeleznisko postajo je stala hisica Mojce Pokrajculje. Hisica je bila loncek in hisica hkrati. Saj je zrasla iz Mojcinega loncka, ki si ga je kupila za krajcarcek.
(Brenk 2001: 129)
Zapleta ni, ker je prikazana gastronomska utopija, meda je v izobilju (ajdov, akacijin, cvetlicni, kostanjev, smrekov, vrtnicin).
Radijska igra Mojca Pokrajculja
Boris A. Novak je napisal radijsko igro po motivih koroske ljudske pravljice Mojce Pokrajculje. Besedilo je dramsko, sestavljeno iz treh prizorov, nastopajoce osebe so enake (lisica sivilja, medved cevljar, srnjak drvar, volk mesar, zajcek krojacek). Pomenljiva je razlika v zakljucku besedila:
VOLK: Poglejte: zajcek ima med na brkih!
MEDVED: Zajcek, torej si ti MEDJED, ne pa jaz, medved!
ZAJCEK: Saj nisem jaz!
SRNJAK (zalostno): Zajcek, zajcek, kako si mogel to storiti Mojci?
ZAJCEK: Saj nisem jaz! Saj nisem jaz! LISICA: Zajcek zasluzi kazen! MEDVED: Strogo kazen! VOLK: Najstrozjo kazen! ZAJCEK: Ne me, prosim, ne me! MOJCA: Pustite ga, saj je tako majhen!
LISICA: Zdaj ga pa se branis, Mojca - nepridiprava, ki je ukradel nas med!
MOJCA; Kaj pa morem, ce se mi pa smili.
I. LISICA; Meni se pa prav nic ne smili! MEDVED: Dajmo ga! ZAJCEK: Mojca, pomagaj! MOJCA: Pustite ga! VSI:: Premikastimo ga! 4
ZAJCEK: Trda mi predel Takoj moram vzeti pot pod noge! 5 VSI:: Glejte! Bezi! Ujemimo ga! SRNJAK: Vsi za njim!
MEDVED: Cakaj, zajcek, da mi pades v sape! MOJCA (zalostno): Vsi so stekli za njim. Joj, kako neusmiljeno ga podijo! In kako zajcek bezi! Saj si bo se polomil noge!6... Kar nekako ne morem verjeti, da je zajcek ukradel med. Toda kdo je potemtakem bil tako grd, da je polizal strd?
(Novak 1995: 7)
Na koncu besedila, ki je zanrska mesanica proze in poezije, je basen z naslovom Kdo je pojedel med? Novak ponovno odpira vprasanje odprtega zakljucka in viktimizacije zrtve (angl. blaming the victim in presega ta koncept, ki je znacilen za kulture, ki temeljijo na moci.
Mojca Pokrajculja, Pod medvedovim deznikom in Bobek in barcica
Mojca Pokrajculja je vplivala na stevilne avtorje, pravljicne predelave in je motivirala variantnost motiva v sodobni slovenski mladinski knjizevnosti. Najbolj izrazita primera sta kratki sodobni pravljici Svetlana Makarovic: Pod medvedovim deznikom (1998) in Anje Stefan: Bobek in barcica (2005). Oba primerjana besedila imata hkrati podobnosti in razlike z Mojco Pokrajculjo.
Kratka sodobna pravljica Pod medvedovim deznikom, ima dva literarna lika, poosebljeni zivali. Prva je sebicna lisica, ki v dezevnem vremenu pod svoj deznik ne sprejme nobene osebe. Drugi glavni lik je poosebljeni medved, ki pod rdeci deznik sprejema osebe a, b, c .... Vzporedno potekata dve dogajalni liniji, lisicja (sebicna) in medvedova (nesebicna). Nauk besedila je, da je nesebicnost nagrajena z druzenjem, medved se v soncnem dnevu druzi s prijatelji, katere je prej sprejel v dezevnem vremenu. (Sebicna) lisica je kaznovana s samoto in poje zalostne
4 Podcrtala M. M. Blazic
5 Podcrtala M. M. Blazic
6 Podcrtala M. M. Blazic
pesmi. Sebicnost je kaznovana s samoto, nesebicnost je nagrajena z druzbo (srna, veverica, zajcek).
V kratki sodobni pravljici Anje Stefan z naslovom Bobek in barcica (2005), je zgradba linearna, decek Bobek v svojo barcico, podobno kot Medvedek, sprejema vse osebe. Bobek je podoben liku Mojce Pokrajculje, ker sociocentricno sprejema zivali, ki imajo kompetence (znanje), za katero se na koncu izkaze, da ga potrebujejo. Zaradi custvene nesebicnosti, se barcica podre, ko pride prevelika poosebljena zival (medved ali velikan dobrega srca) in pride do kaoticnega elementa in barcica, ki je prispodoba dezele, kulture, miljeja se podre. Po prvotnem custvenem odzivu, zivali pridejo do spoznanja, da se zdruzijo, da uporabijo svoje znanje in skupaj kohezivno zgradijo vecjo ladjo. Anja Stefan je konstruktivno resila problem medvedove destrukcije barcice na katero pridejo (lisica, medved miska, zajcek, zabica).
Sedijo, sedijo, pa se lisici naenkrat posveti:
"Naredimo si barko! Razumete? Tako kot colnicek, samo vecjo!
Tako, da nas vse zdrzi!"
(Stefan 2005: 23)
Glavni literarni lik v Mojci Pokrajculji je deklica Mojca, stranski literarni liki so jelen, lisica, medved, volk, zajcek. Dogajalni prostor je piskercek.
Glavna literarna lika v Pod medvedovim deznikom sta dva: medved je naslovni lik, lisica pa je vzporedni lik in z njo se tudi zakljuci dogajanje. Nastopajo se stranski literarni liki: srna, veverica in zajcek. Dogajalni prostor je pod deznikom, ki je neke vrste zacasni dom. Dogajanje pospesi rdeci deznik, ki ga medved dobi za rojstni dan in sprozilni dejavnik je dez, ki nakazuje razvoj in zaporedje nesebicnih dogodkov. Medved, za razliko od Mojce Pokrajculje, ki v piskercek sprejema literarne like, ki imajo znanje (cevljar, drvar, krojac, mesar, sivilja), nesebicno sprejema vse osebe.
Lisica je legla na tla, glavo je polozila na tace in je ves popoldan
pela zalostne zalostne pesmi.78
(Makarovic 2011: 14)
7 Podcrtala M. M. Blazic
8 »(I)n Mojca Pokrajculja je ostala sama s piskrckom.«
Glavni literarni lik v Bobek in barcica je otrok, stranski literarni liki so lisica, medved, miska, zajcek in zabica. Dogajalna prostora sta dva, prvi je barcica, drugi je barka. Zakljucek je naslednji:
Potem so prijeli za vesla, zapluli cez jezero in veste, kaj vam povem? Da tistega dne ni pela le lisica. Vsi so peli z njo - zagnano, veselo, na glas do neba. In tu se nasa pravljica lahko konca ...
(Stefan 2005: 25)
Bobek v barcico sprejema osebe, podobno kot Mojca Pokrajculja, ki nekaj znajo, kar je znacilno za majhne in srednje velike osebe (veslanje, poznavanje poti, cujecnost, petje). Pri medvedu Bobek ne sprasuje za znanje, ampak vidi, da je le prevelik v primerjavami z ostalimi zivalmi. Sicer se kratka sodobna pravljica Bobek in barcica intertekstualno navezuje tudi na Biblijski motiv Noetove barke s katero je Noe podobno kot Bobek, resil svojo druzbo oz. druzino pred vesoljnim potopom, hkrati se razlikuje od tega motiva.
Deklica s piskrckom v literarnih izvedbah
Motiv Deklice s piskrckom najdemo v stevilnih literarnih priredbah, ena zadnjih je bila objavljena v reviji Ciciban leta 2015 v obliki slikopisa. Osnovno besedilo predstavljata pravljici Lojzeta Zupanca Deklica s piskrckom (1944) in Vinka Moderndorferja Deklica veka (1924). Ostale literarne priredbe so sledece:
1. 1850 Janez Trdina: Lisica, volk in medved, v: Izbrani spisi za mladino
2. 1862 Janko Pukmajster Vijanski: Zakaj ima zajec le kos repa?
3. 1900 Matija Valjavec: Zakaj zajec nima celega repa?
4. 1909 Fran Kosir: Od kdaj ima zajcek kratek rep
5. 1931 Pavel Flere: Kako so spravili zajca ob rep?
6. 1924 Vinko Moderndorfer: Mojca Pokrajculja
7. 1937 Vinko Moderndorfer: Mojca Pokraj culj a
8. 1940 V Moderndorfer, Marija Vogelnik: Mojca Pokrajculja
9. 1954 V Moderndorfer, Mara Kralj: Mojca Pokrajculja
10. 1958 Milko Maticetov: Volk in piskercek
11. 1959 Lojze Zupanc: Od kdaj ima zajcek kratek rep?
12. 1961/62 Milko Maticetov: Od kdaj je zajec brez repa?
13. 1972 Kristina Brenk: Delfina in Zvitorepka v hisi Mojce Pokrajculje v: Deklica Delfina in Lisica Zvitorepka
14. 1976 V. Moderndorfer, Marjan Mancek: Mojca Pokrajculja --
1976-2014 - 11. natis
15. 1978 Lojze Kovacic: Pst, volk je v sobi
16. 1979 Svetlana Makarovic: Pod medvedovim deznikom
17. 1995 Mojca Pokrajculja -- Pravljicni koledar, ilustracija Marjan Mancek
18. 1995 Boris A. Novak: Mojca Pokrajculja
19. 1996 Svetlana Makarovic, Gorazd Vahen: Pod medvedovim deznikom
20. 2000 Mojca Pokrajculja, znamka
21. 2002 Bina Stampe Zmavc: Mojca Pokrajculja
22. 2003 Mojca Pokrajculja - Mini Teater
23. 2005 Mojca Pokrajculja -- Pravljicni koledar, ilustracija Marjan Mancek
24. 2005 Anja Stefan: Bobek in barcica
25. 2005 Breda Varl: Mojca Pokrajculja
26. 2005 V Moderndorfer, Andreja Peklar: Mojca Pokrajculja
27. 2009 Josip Sasel, Matjaz Schmidt: Deklica veka
28. 2009 Lojze Zupanc, Matjaz Schmidt: Od kdaj ima zajcek kratek rep
29. 2011 V Moderndorfer, Natasa Kordis: Mojca Pokrajculja (slovenski znakovni jezik)
30. 2013 Moderndorfer, Jelena Sitar, Igor Cvetko: Mojca Pokrajculja (lutkovna igra)
31. 2014 Anja Stefan: Gugalnica za vse
32. 2014 BRENK, Kristina: Ukrajinska ljudska pravljica: Rokavicka, ilustracije Hana Stupica
33. 2015 Lojze Zupan, Slavica Remskar: Deklica s piskrckom (slikopis), ilustrirala Masa Kozjek
Mojca Pokrajculje v znakovnem jeziku in drugih izvedbah
Ker je bilo zivljenje in delo Vinka Moderndorferja (1894-1958) ne/posredno povezano s posebnimi potrebami so na Zvezi drustev gluhih in naglusnih Slovenije pripravili tudi pripovedovanje v znakovnem jeziku (2014)9 Avtorji so priredili oziroma simplificirali Moderndorferjevo besedilo za znakovni jezik. Zanimivo je, da obstaja tudi prevod Mojce Pokrajculje v romski jezik (Rajko Sajnovic, 2011). Slikanica in literarni lik Mojca Pokrajculja je priljubljena tudi kot lutkovna igra, npr. v Mini teatru (Breda Varl 2005). Intertekstualne povezave najdemo tudi v TV oddaji
9 http://www.zveza-gns.si/2012/07/16/mojca-pokrajculja-v-znakovnem-jeziku/
Martina in Strasilo, v kateri deklica Martina stanuje v loncku.
Zakljucek
Slovenska ljudska pravljica Deklica inpiskrcek (Mojca Pokrajculja, ATU 283C*), bolj znana v predsolskem in osnovnosolskem zacetnem obdobju kot 'Mojca Pokrajculja', je uvrscena tudi v ucni nacrt za slovenscino in je besedilo na stalnem repertoarju v predsolskem in zacetnem solskem obdobju, predvsem zaradi slikaniske knjizne oblike in ilustracij Marjana Mancka. Otroci in ucenci radi dramatizirajo dogajanje, ceprav intuitivno cutijo, da "zlo ni kaznovano in dobro nagrajeno" kot je obicajni zakljucek modela ljudske pravljice. Slovenska varianta mednarodnega motiva ATU 283C* je razvila svojo specifiko, zaradi stalnic (zgradba) prilagodljivih prvin (literarni liki, zivali ...). Na primeru slovenske ljudske pravljice Deklica in piskrcek (Mojca Pokrajculja, ATU 283C*), lahko potrdimo teorijo J. Zipesa v The Irresistible Fairy Tales (2012), da je pravljicni tip (ATU 283B* (Musja hisica, angl. The House of the Fly), ki se pojavlja v stevilnih kulturah, dobil tudi izvirno slovensko varianto Deklica in piskrcek (Mojca Pokrajculja, ATU 283C*). Pravljicni tip ATU 263 je, v skladu z memetiko: 1) relevanten za razlicne kulture, ker obravnava temeljna vprasanja dobrega in zla, 2) repetitiven (ponavljajoca se zgradba, variantnost literarnih likov) in 3) zapomljiv (zaradi zgradbe), zato se pojavljajo stevilne variante, priredbe in predelave v slovenskem in mednarodnem prostoru.
Viri in literatura
Blazic, Milena Mileva. 2016. Izvirnost tipnega Indeksa slovenskih ljudskih pravljic v medkulturnem kontekstu. Philological studies TElektronski virl = Filoloski studii = Filoloske pripombe = Filologiceskie zametki = Filoloske studije. ISSN 1857-6060. -Zv. 2 (2016), str. 260-269.
http://philologicalstudies.org/dokumenti/2016/issue2/19_Blazic.pdf
Kropej Telban, Monika. 2015. Tipni indeks slovenskih ljudskih pravljic. Ljubljana:
ZRC SAZU.
Kropej Telban, Monika. 2012. Slovenske pravljice v mednarodnem okviru. Otrok in knjiga,, letn. 39., st. 83, str. 87-101.
Kvartic, Ambroz. 2016. "Sibolet." Studia mythologica Slavica stevilka 19 (2016) str. 253-270.
<https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q2ZSDJFY>
Makarovic, Svetlana. 1998. Podmedvedovim deznikom. Ljubljana: Mladinska knjiga Moderndorfer, Vinko. 1924. Narodne pripovedke iz Meziske doline. Ljubljana: Uciteljska tiskarna.
Moderndorfer, Vinko. 1937. Narodno blago koroskih Slovencev. Maribor:
Zgodovinsko drustvo.
Moderndorfer, Vinko. 1937. Slovenske narodne pripovedke. Celje: Druzba Sv. Mohorja.
Moderndorfer, Vinko, Mancek, Marjan. 1976. Mojca Pokrajculja. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Novak, Boris A. 1995. Mojca Pokrajculja (zvocni posnetek). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Stefan, Anja. 2005. Bobek in barcica. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Vogelnik, Marija. 1940. Mojca Pokrajculja: koroska ljudska pravljica. Ljubljana:
Murencek.
Uther, Hans Jorg. 2011. The types of international folktales: a classification and bibliography: based on the system of Antti Aarne and Stith Thomspon. Helsinki: Suomalainene Tiedeskaterinia = Academica Scientiarum Fennica. Zipes, Jack. 2012. The Irrestistible Fairy Tales: the cultural and social history of a genre. Princeton; Oxford: Princeton University Press.
KAZALO KRATIC
ATU je mednarodna oznaka oz. akronim na osnovi priimkov treh folkloristov Antti Aarne, Stith) Thompson, (Hans-Jorg Uther, ki so objavili mednarodno klasificiran indeks pravljicnih tipov (Uther 2004, ponatis 2011).
KHM je mednarodna oznaka za zbirko pravljic Jacoba in Wilhelma Grimm sestavljena iz zacetnic besed Kinder und Hausmärchen, narejena z raziskovalnimi nameni.
